Veleposlaništvo RS Haag /Slovenska skupnost /Sledi Slovencev na Nizozemskem - spletna razstava /

Sledi Slovencev na Nizozemskem

Spletna razstava o Slovencih na Nizozemskem 

http://www.iisg.nl/hbm/slovenen/intro-sl.php

Spletna fotografska razstava novinarke Milene Mulders, ki se je med leti 2004 in 2009 odpravila po sledeh zgodbe svoje matere (Ljubečna 1943 - Brunssum 1997) in drugih Slovencev na Nizozemskem.

 

Potomci slovenskih rudarjev v Limburgu
Na jugu dežele, v nekdaj rudarski provinci Limburg, obstaja slovenska skupnost že od začetka prejšnjega stoletja. Usodo naših prednikov, njihovih družin in zgodovino takratnih številnih slovenskih združenj je v opisala Milena Mulders, hči slovenske mater v svoji knjigi S trebuhom za kruhom: Moja slovenska preteklost (Met de buik het brood achterna: Mijn Sloveense Geschiedenis), ki je leta 2009 izšla pri založbi Aksant.

Z zaprtjem rudnikov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in s postopno asimilacijo število pripadnikov te skupnosti upada. V začetku 20. stoletja je prenehalo delovati še zadnje od številnih združenj Sv. Barbare, v okviru katerih so potekale njihove dejavnosti.

Po dolgih desetletjih aktivnega društvenega delovanja je v jeseni 2014 prenehalo delovati še zadnje slovensko pevsko društvo Zvon. Člani plesne skupine Nizozemska se še, čeprav redko, radi zavrtijo na kateri slovenski veselici. Rojaki v Limburgu se  mesečno zbirajo na slovenski maši v Heerlenu, kamor prihaja slovenski duhovnik iz Bruslja, dr. Zvone Štrubelj, stalni slovenski duhovnik za dežele Beneluksa. Ob koncih tedna so slovenske maše v bližnjih krajih tod in onstran belgijske meje.

Vse več Slovencev v Randstadu
Živa slovenska skupnost na jugu dežele obstaja torej že skoraj sto let, rojake, ki so se posamezno naseljevali po vsej Nizozemski, je pred dobrimi dvajsetimi leti povezala prav osamosvojitev Slovenije. Iz takratnega 'Komiteja za priznanje Slovenije' je po uspešnem zavzemanju za priznanje mlade države nastalo Združenje prijateljev Slovenije na Nizozemskem, ki združuje slovenske in nizozemske člane.

Po osamosvojitvi se je zlasti v Randstadu (povezavi največjih štirih mest: glavnega Amsterdama, vladnega Haaga, Rotterdama in Utrechta) vidno povečalo število 'novih' Slovencev – rojenih in v veliki meri tudi šolanih v Sloveniji. Sem se priseljujejo bodisi začasno (študenti, zaposleni) bodisi za stalno tako iz profesionalnih (mladi strokovnjaki, podjetniki) kot drugih razlogov (zasebnih, npr. zaradi poroke z Nizozemci). V času globalizacije in porajanja 'svetovne vasi' so ti veliko bolj povezani s sorodniki v domovini in so prek spleta dokaj dobro seznanjeni z dogajanjem v Sloveniji. Tako posamezniki ne čutijo potrebe po organiziranem povezovanju z rojaki. Večina pa vendarle naveže stike prek ene od obstoječih povezav in se – bolj ali manj dejavno – udeleži katerega od 'slovenskih' dogodkov.