Veleposlaništvo RS Haag /Politični odnosi /

Politični odnosi

SODELOVANJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO NIZOZEMSKO V LETU 2011

Nizozemsko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Haagu

V dvostranskih odnosih je v letu 2011 izstopal delovni obisk predsednika Republike v dneh od 28. in 29. novembra. Ta je bil v prvi vrsti namenjen uradnemu obisku Meddržavnega sodišča (ICJ), predsednik Republike pa se je ob tem srečal tudi z Njenim Veličanstvom kraljico Beatrix, odprl izredno dobro obiskano slovensko-nizozemsko poslovno konferenco v Rotterdamu, podelil odlikovanje (Red za zasluge) skupini Nizozemcev slovenskega rodu ter se srečal z mladimi slovenskimi mednarodnimi pravniki. Za dvostranski dialog je bila pomembna tudi izvedba političnih konzultacij med obema zunanjima ministrstvoma.

Gospodarsko sodelovanje

Blagovna menjava med državama se je po zelo ugodnem letu 2010 krepila tudi v letu 2011. Nizozemska ostaja sedma najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in 13. najpomembnejši izvozni trg. Prav tako se je še okrepil položaj Nizozemske kot enega za Slovenijo najpomembnejših turističnih trgov.

Med gospodarskimi dogodki sta posebej izstopala slovensko-nizozemska poslovna konferenca 28. novembra v Rotterdamu in razstava slovenska industrijskega oblikovanja Silent Revolution od 22. do 30. oktobra v Eindhovenu. Dogodka v Rotterdamu, ki ga je odprl predsednik Republike dr. Danilo Türk, organiziran pa je bil v sodelovanju z regionalnima gospodarskima zbornicama za Haag in Rotterdam, se je udeležilo prek osemdeset nizozemskih in okrog štirideset slovenskih podjetnikov, navzoča pa sta bila tudi nizozemski državni minister in nekdanji premier Ruud Lubbers ter predsednik zveze nizozemskih delodajalcev VNO-NCW Bernard Wientjes. Razstavo slovenskega industrijskega oblikovanja v Eindhovenu - potekala je v času vsakoletne nacionalne razstave nizozemska industrijskega oblikovanja Dutch Design Week - pa si je ogledalo okrog 18.000 obiskovalcev.

Veleposlaništvo je predstavljalo poslovni profil Slovenije in gospodarske priložnosti v Sloveniji z obiskom regionalne gospodarske zbornice v Bredi, WTC centra v Arnhemu, WTC centra v Hengelu in osrednje nizozemske vstopne točke za tuja podjetja na amsterdamskem letališču Holland Gateway. Slovenska podjetja so se med drugim predstavila na sejmih opreme za plovila METS in navtike HISWA. V Eindhovenu je bil izveden seminar, namenjen povezovanju slovenskih inovatorjev z nizozemskimi strokovnjaki za komercializacijo inovacij. Veleposlanik je obiskal nizozemsko biokemično podjetje DSM in se v pokrajini Limburg srečal s tamkajšnjimi podjetniki slovenskega rodu. V marcu je veleposlaništvo v sodelovanju z nizozemskim združenjem za mednarodno trgovino NCH pripravilo t.i. "veleposlanikovo kosilo" s prek trideset izbranih gospodarstvenikov. Na slovenski strani se je dogodka udeležilo več logističnih podjetij, na čelu z Luko Koper, katere predstavniki so ob tej priložnosti obiskali tudi luko Rotterdam. Ob podpori veleposlaništva je bilo ustanovljeno poslovno združenje SDBP-Benelux, ki želi povezovati nizozemska in slovenska podjetja in jim pomagati pri prodoru na nizozemsko oz. slovensko tržišče. Predstavnica veleposlaništva je kot informatorka aktivno sodelovala na vsakoletnem februarskem nacionalnem sejmu pohodništva in kolesarstva v Amsterdamu, veleposlanik pa na januarskem osrednjem počitniškem sejmu Vakantiebeurs v Utrechtu. Med uspešnimi nastopi slovenskih podjetij na nizozemskem trgu je bila posebej zanimiva postavitev orgel podjetja Škrabl iz Rogaške Slatine v cerkvah v mestih Rijswijk in Nijkerk, kar ima tudi pomembno kulturno in širšo promocijsko dimenzijo.


Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev

V prostorih veleposlaništva se je nadaljeval redni tedenski dopolnilni pouk slovenskega jezika za otroke, od jeseni pa tudi pouk za odrasle. Društvo prijateljev Slovenije Lipa je februarja v Haagu pripravilo dogodek v počastitev dneva kulture. Ob dvajsetletnici osamosvojitve je društvo izdalo zgoščenko s pravljicami Svetlane Makarovič, posnetimi v nizozemščini. Roel Schuyt, nizozemski prevajalec iz slovenščine je prejel za svoj prevod Kovačičevih Prišlekov nagrado Aleida Schot, ki jo istoimenska fundacija vsaki dve leti podeljuje za najboljši nizozemski prevod iz slovanskih jezikov. Šlo je za prvo podelitev te nagrade prevajalcu slovenskega literarnega dela, dogodek pa je podprlo tudi veleposlaništvo.

V pesniškem kulturnem centru Perdu v Amsterdamu so se v organizaciji tukajšnje slovenske kulturne delavke Drage Rinkema in ob podpori veleposlaništva predstavili mladi slovenski pesniki Meta Kušar, Alja Adam, Gašper Matej, Gregor Podlogar in Aleš Mustar. Veleposlanik je nastopil na javni kulturni prireditvi v Haagu s pesmijo, ki je bila natisnjena tudi v knjigi pesmi o Haagu Poezië op pootjes. Glasbena šola iz Vrhnike in glasbena šola iz nizozemskega Hengela sta krepili že dalj časa trajajoče vezi s koncertom vrhniške šole v Hengelu.

Na področju javne diplomacije je veleposlaništvo ob podpori sponzorjev izdalo dvojezično knjigo 20 let Slovenije. V spomin na to obletnico je bila 7. aprila v vrtu Palače miru posejana slovenska lipa, 6. junija pa organiziran posvet z Lojzetom Peterletom, poslancem Hendrikom Ormelom in Hansom van den Broekom. Sprejema za jubilejni dan državnosti na rezidenci se je udeležilo prek dvesto gostov. Častna konzulka Karin van Rooyen - Winkelman je v okviru slovensko-nizozemskega projekta 4 Days 4 Europe v prostorih predstavništva Evropske komisije pripravila diskusijo o prihodnosti EU med nizozemskimi študenti in gosti iz poslovnega in političnega sveta. Dogodek sta finančno podprla podjetji Trimo in Bia Separations.

Veleposlanik je o Sloveniji in Srednji Evropi govoril na predavanju študentom mednarodnih odnosov in zgodovine na univerzi v Groningenu, v okviru poletne šole univerze v Utrechtu, mladim nizozemskim diplomatom, na seminarju o širitvi EU v organizaciji nizozemske laburistične stranke, študentom prava haaške visoke šole in študentom prava univerze iz Tilburga. Veleposlaništvo je na rezidenci pripravilo srečanje mladih slovenskih mednarodnih pravnikov z visokimi predstavniki mednarodno-pravnih ustanov v Haagu ter gostilo skupino slušateljev poletne šole Haaške akademije za mednarodno pravo. Prav tako je bil na rezidenci pripravljen dobrodelni bazar, na katerem je bilo s prodajo izdelkov na enajstih nacionalnih stojnicah zbranih prek 3500 evrov za haaško mednarodno šolo za otroke s posebnimi potrebami Lighthouse.

Časnik NRC je ob obisku predsednika Republike dr. Danila Türka objavil pogovor z njim. Časnika Trouw in De Volkskrant pa sta predstavila vrsto slovenskih jedi. Bilten združenja etničnih skupnosti južne Evrope Lize je objavil pogovor z veleposlanikom.

Obiski predstavnikov:

  • 28. in 29. november - predsednik Republike dr. Danilo Türk je opravil uradni obisk na Meddržavnem sodišču v Haagu, se srečal z Njenim Veličanstvom kraljico Beatrix, odprl slovensko-nizozemsko poslovno konferenco v Rotterdamu, podelil odlikovanje skupini Nizozemcev slovenskega rodu ter se srečal z mladimi slovenskimi mednarodnimi pravniki.
  • 21. in 22. november - državni sekretar v Ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec se je v Haagu udeležil konference o preiskovanju in preganjanju mednarodnih zločinov ter se ob tem srečal z državnim sekretarjem nizozemskega ministrstva za pravosodje Fredrikom Teevnom.

 

SODELOVANJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO NIZOZEMSKO V LETU 2010

V dvostranskih odnosih je bilo največ pozornosti posvečeno krepitvi gospodarskih vezi prek konkretnih promocijskih dogodkov in neposredne podpore podjetjem, bogato pa je bilo tudi sodelovanje na kulturnem področju ter delo na področju javne diplomacije. Med drugim je prišlo do začetka rednega dopolnilnega pouka slovenščine v prostorih veleposlaništva. V okviru javne diplomacije je veleposlaništvo ob finančni podpori Gorenja, Tomosa in Slovenske turistične organizacije izdalo dvojezično knjigo Slovenija na Nizozemskem o vezeh med narodoma (knjiga je dostopna na spletu na naslovu http://haag.veleposlanistvo.si/index.php?id=3389 ).

Republika Slovenija je izdala soglasje za nerezidenčno akreditacijo veleposlaništva Republike Ruande v Haagu.

Na multilateralni ravni je veleposlaništvo posebno pozornost posvečalo delovanju Organizacije za prepoved kemičnega orožja, Mednarodnemu kazenskemu tribunalu za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodnemu kazenskemu sodišču ter Meddržavnemu sodišču.

Gospodarsko sodelovanje

Blagovna menjava se je po neugodnih gibanjih v letu 2009 v letu 2010 povečala kar za četrtino. Veleposlaništvo je predstavljalo poslovni profil Slovenije in gospodarske priložnosti v Sloveniji z obiski regionalnih zbornic v Limburgu, Groningenu, Amsterdamu, Utrechtu in Apeldoornu ter na zaprosilo različnih slovenskih podjetij opravilo obiske pri potencialnih nizozemskih partnerjih. Slovenska podjetja so se predstavila na sejmu široke potrošnje PLMA (ob podpori JAPTI) in sejmu opreme za plovila METS. Na pobudo veleposlaništva je študent poslovne šole iz Rotterdama pripravil raziskavo o priložnostih za slovensko vino na nizozemskem trgu, skupina petnajstih študentov druge visoke poslovne šole pa je pristopila k izdelavi podobne tržne študije za pet slovenskih živilskih podjetij. Slovenska vina so se prvič pojavila na policah verige velikih samopostrežnih trgovin Jumbo, pa tudi v verigi trgovin s pijačami Gall & Gall. Poleg živilske industrije je veleposlaništvo na gospodarskem področju pozornost namenjalo še lesni, logistični, gradbeni, kemični in industriji opreme za plovila. Na rezidenci je veleposlaništvo junija pripravilo poslovno večerjo za prek štirideset nizozemskih poslovnežev.

Nizozemska ostaja med desetimi najpomembnejšimi slovenskimi turističnimi trgi. Veleposlaništvo je ob Slovenski turistični organizaciji dejavno sodelovalo na vsakoletnem turističnem sejmu Vakantiebeurs v Utrechtu in na sejmu kolesarstva in pohodništva Fiets en Wandelbeurs marca meseca v Amsterdamu, kjer je bila Slovenija dežela gostja. Na rezidenci slovenskega veleposlanika je septembra potekala predstavitev skupine Sava Hotels & Resorts za nizozemske turistične delavce in turistične pisce. Turistični promociji so bili namenjeni tudi dnevi slovenske kuhinje, ki jih je veleposlaništvo skupaj s kuharjem Matejem Tomažičem iz restavracije Majerija konec marca pripravilo v restavraciji Des Juges v Palači miru. Veleposlaništvo je dejavno sodelovalo tudi na junijski predstavitvi slovenskih vin v organizaciji društva nizozemskih sommelierjev.


Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanje in medijev

Na pobudo članov slovenske skupnosti so se v prostorih veleposlaništva pričele mesečne otroške urice, jeseni pa jih je nadomestil redni tedenski dopolnilni pouk slovenskega jezika. Društvo Lipa je junija v Utrechtu pripravilo dobro obiskani letni zbor oz. piknik. Dogodka se je udeležila tudi Suzana Studen van Keulen, tukajšnja Slovenka, ki je letos iz rok njene kraljeve visokosti princese Maxime in ob navzočnosti njenega veličanstva kraljice Beatrix prejela visoko priznanje Appeltje van Oranje za svoje delo pri družbeni integraciji priseljenk preko športa.

Veleposlaništvo je na rezidenci februarja pripravilo sprejem ob kulturnem prazniku s častnim gostom režiserjem Damjanom Kozoletom, ki se je isti mesec predstavil s filmom Slovenka na mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu. Maja je veleposlaništvo sodelovalo pri otvoritvi Sarajevo Film Festivala v Haagu, na katerem je bil ponovno predstavljen film Slovenka.

S finančno pomočjo Javne agencije RS Slovenije za knjigo je izšel nizozemski prevod dela Prišleki Lojzeta Kovačiča, novembra pa se je v haaškem kulturnem krožku Haagse Kunstkring v sodelovanju z društvom prijateljev Slovenije Lipa in veleposlaništvom predstavil pisatelj Drago Jančar. Srečanja pesnikov Lirikonfest maja v Velenju so se s pomočjo kulturne animatorke Drage Rinkeme udeležili nizozemski avtorji Judith Herzberg, Gerry van der Linden, Jaap Robben in Hank Geerts.

Septembra se je izbrani poslovni in kulturni publiki v Noordwijku s svojim performansom predstavil Miha Pogačnik, v sodelovanju s slovenskim simfoničnim orkestrom.

Doktorska študentka slavistike na univerzi v Leidenu je prejela štipendijo za strokovni seminar Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Študentki haaške akademije lepih umetnosti je veleposlaništvo pomagalo pri projektu izdelave kurentovega kostuma.

Maja se je v Haagu na koncertu predstavil Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, veleposlaništvo pa je podprlo tudi zaključni nastop mladega slovenskega tenorista Uroša Petrača, ki je magistriral na haaškem konzervatoriju. Mlada sopranistka Kristina Bitenc in tenorist Matevž Kajdiž sta tudi letos pela na božičnem koncertu na veleposlanikovi rezidenci.

Veleposlanik je junija in novembra predaval o zgodovini Srednje in Vzhodne Evrope na univerzi v Groningenu, decembra pa je s podobnim predavanjem nastopil pred osrednjim haaškim družabnim klubom De Witte. V januarju je o Sloveniji in delu veleposlaništva predaval skupini študentov prava iz univerze v Tilburgu. Novembra je veleposlaništvo predstavilo Slovenijo študentom v Leidnu.

Jan van der Meulen, ki je kot prisilni mobiliziranec del vojne preživel v Sevnici, je maja izdal knjigo svojih spominov na to obdobje. Veleposlaništvo je izdalo dvojezično nizozemsko-slovensko knjigo Slovenija na Nizozemskem. Knjiga, namenjena promociji Slovenije med zahtevnejšo ciljno javnostjo preko zgodb več deset Nizozemcev, nizozemskih Slovencev in Slovencev na Nizozemskem predstavlja vezi med narodoma na kulturnem, gospodarskem, znanstvenem in drugih področjih.

Poleg poročanja o arbitražnem sporazumu in izvolitvi piranskega župana je v poročanju o Sloveniji izstopalo naklonjeno pisanje v specializiranih vinskih in turističnih publikacijah. Tako je med drugim večstransko reportažo Sloveniji namenila avgustovska številka vinarske revije Perswijn, v obsežnem nacionalnem letnem vinskem almanahu pa so mesto prvič našla tudi slovenska vina. O Sloveniji kot turistični destinaciji je v presežnikih pisala revija CampingLife Magazine.

Obisk

22. januar - minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je v Noordwijku pri Amsterdamu obiskal tehnični center Evropske vesoljske agencije ESA in podpisal t.i. Sporazum evropske sodelujoče države.

 

SODELOVANJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO NIZOZEMSKO V LETU 2009

18. marca je poverilna pisma predal mag. Leon Marc, za dr. Borisom Frlecem in dr. Teo Petrin tretji slovenski veleposlanik v Haagu, 10. septembra pa je poverilna pisma predal Johannes Douma, novi nizozemski veleposlanik v Ljubljani. 2. avgusta je bil v kraju Breukelen uradno odprt častni konzulat Republike Slovenije na čelu s častno konzulko Karin van Rooyen-Winkelman.

V dvostranskih odnosih je Slovenija posebej cenila nizozemsko podporo slovenski kandidaturi za sedež evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).

Na področju večstranskega sodelovanja – veleposlaništvo je tudi Stalna misija Republike Slovenije pri Organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW) – je pozornost veleposlaništva veljala tudi delu mednarodnih sodišč in nekaterih drugih organizacij, ki imajo sedež v Haagu.

Svetovna gospodarska in finančna kriza je prizadela tudi trgovino med Slovenijo in Nizozemsko. Skupni obseg trgovine, ki je v letu 2008 že presegel milijardo evrov (Slovenija iz Nizozemske uvozi približno dvakrat toliko kot tja izvozi), se je precej zmanjšal: slovenski izvoz na Nizozemsko za okrog 25 %, slovenski uvoz iz Nizozemske pa za okrog 30 %. Veliko ugodnejša je podoba pri obiskih nizozemskih turistov v Sloveniji,  saj je po nočitvah (podatki veljajo za poletno sezono) Nizozemska za Slovenijo četrti najpomembnejši turistični trg (za Italijo, Avstrijo in Nemčijo), po prihodu turistov pa s prek 50.000 turistov peti. Slovenska turistična podjetja so med drugim sodelovala na  vsakoletnem januarskem turističnem sejmu v Utrechtu. S pomočjo veleposlaništva je prišlo do nekaj novih pobud za gospodarsko sodelovanje: luka Rotterdam je pokazala resen interes za sodelovanje z luko Koper, nizozemski letalski proizvajalec pa je izrazil namero za gradnjo tovarne letalskih delov v Sloveniji. Veleposlaništvo je 26. novembra v Dordrechtu v prostorih nizozemskega uvoznika slovenskih prikolic in avtodomov skupaj z regionalno gospodarsko zbornico (KvK) in nizozemsko javno agencijo za spodbujanje tujih investicij (EVD) pripravilo predstavitev poslovnega okolja in gospodarskih priložnosti v Sloveniji za nizozemska podjetja. Septembra je v poslovni reviji Buitenlandse Markten, ki jo izdaja nizozemska javna agencija za spodbujanje internacionalizacije podjetij, izšel daljši, naklonjen članek o poslovnih priložnostih v Sloveniji. 6. junija je veleposlaništvo skupaj s predstavnikom Javne agencije za promocijo tujih investicij (JAPTI) sodelovalo na tukajšnji poslovni konferenci o Srednji in Vzhodni Evropi. Na gospodarskem področju je veleposlaništvo tesno sodelovalo z združenjem nizozemskih poslovnežev v Sloveniji (SDBP). Okrepljeni so bili tudi stiki s slovenskimi izvozniki vina in s potencialnimi partnerji na tem področju na Nizozemskem: uvozniki in vinskimi pisci. Vino slovenskega proizvajalca si je prislužilo mesto med petimi najljubšimi uredništva revije Perswijn.

Za slovensko navzočnost na Nizozemskem je bil posebnega pomena februarski izid monografije Met de buik het brood achterna (S trebuhom za kruhom) avtorice Milene Mulders, raziskovalke kulturne dediščine Slovencev na Nizozemskem. (Veleposlaništvo je oskrbelo slovenski prevod spremljajoče razstave, dosegljive tudi na spletu.) Gre za prvo takšno delo sploh, v katerem je skozi prizmo družinske zgodbe opisana zgodovina tradicionalne slovenske skupnosti v južni nizozemski pokrajini Limburg. S to skupnostjo je bilo povezano tudi oktobrsko praznovanje 80-letnice tamkajšnjega pevskega društva Zvon. Veleposlanik je društvu ob tej priložnosti izročil priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Več dobro obiskanih prireditev je organiziralo Društvo prijateljev Slovenije Lipa. Ob stikih s skupnostjo v Limburgu si je veleposlaništvo posebej prizadevalo za okrepitev stika z najmlajšo generacijo Slovencev na Nizozemskem, in sicer uslužbencev v mednarodnih organizacijah na Nizozemskem, mladih iskalcev zaposlitve in študentov. Veleposlaništvo je v ta namen organiziralo posebna družabna srečanja in na druge načine povezovalo slovensko skupnost, ki po ocenah države gostiteljice obsega okrog 500 delavcev in 150 študentov. Trije mladi slovenski podiplomski študenti glasbe sopranistka Kristina Bitenc, tenorist Matevž Kajdiš in pianistka Anja German so nastopili na koncertu božičnih pesmi na rezidenci veleposlanika. Poleg omenjenih se v tukajšnjem glasbenem prostoru uveljavljata še sopranistka Vida Matičič in tenorist Uroš Petrač.  Med mladimi slovenskimi kulturnimi ustvarjalci pa posebno mesto zavzema Ištvan Išt Huzjan, v letih 2008 in 2009 rezidenčni umetnik na Rijksakademie van beeldende kunsten, ki je novembra razstavljal v okviru skupinske razstave Reinier van Ewijk Projects v Amsterdamu. V maju so bili na filmskem festivalu The best of Sarajevo v Haagu predstavljeni tudi dokumentarni film slovenskega ustvarjalca Rudija Urana Sky too high, soil too hard ter igrana filma Martina Turka Vsakdan ni vsak dan in Jana Cvitkoviča Vem. Ambasador kulture Miha Pogačnik je junija v organizaciji veleposlaništva nastopil s svojim predavanjem na poslovni šoli univerze v Rotterdamu. Na isti univerzi je novembra veleposlanik nastopil v okviru študijskih mednarodnih dni s predavanjem na temo dvajsetletnice padca železne zavese. Konec septembra je veleposlaništvo s stojnico sodelovalo na sejmu o delu in študiju v tujini v organizaciji amsterdamske univerze. Veleposlaništvo si je posebej prizadevalo tudi za krepitev študija in učenja slovenščine na univerzi v Leidenu. Ob odprtju častnega konzulata v Breukelenu v začetku julija je v okviru tamkajšnjega poletnega festivala nastopil Vlado Kreslin, decembra pa v kraju Hengelo glasbena skupina Laibach. V istem kraju se je aprila mudila skupina mladih glasbenikov iz Vrhnike, jeseni pa je bil že izpeljan povratni obisk v Sloveniji.

Raziskava javnega mnenja, ki jo je opravil brezplačnik Metro v avgustu, je pokazala, da  tako kot za ostale nove države članice EU tudi za Slovenijo velja, da je v nizozemski javnosti še premalo poznana in razpoznavna kot uspešna srednje-evropska država. Sicer je bila Slovenija v medijih najpogosteje omenjana v zvezi z reševanjem odprtega mejnega vprašanja s Hrvaško. Časnik NRC Handelsblad je v zvezi s tem na mnenjski strani v maju objavil veleposlanikovo pojasnilo o stališčih Slovenije. O sprejemu za dan državnosti je celostransko fotoreportažo objavila četrtletna družabna revija Global The Hague.

Obiski predstavnikov:

  • 31. marec – državna sekretarka v Ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina se je v Haagu udeležila mednarodne konference o Afganistanu in se ločeno srečala s tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Sergeom Brammertzem.
  • 17. april - predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je v Haagu udeležil 11. srečanja predsednikov zgornjih domov evropskih parlamentov.
  • 16. junij – predsednik Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Patrick Robinson je obiskal Slovenijo, kjer se je srečal z ministrom za zunanje zadeve Samuelom Žbogarjem in ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem, sprejel pa ga je tudi predsednik dr. Danilo Türk.
  • 31. avgust – direktor osrednjega nizozemskega inštituta za mednarodne odnose Clingendael prof. Jaap W. de Zwaan je nastopil kot panelist na Strateškem forumu Bled.
  • 1. oktober – državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič se je na sedežu Europola v Haagu udeležil neformalnega srečanja notranjih ministrov EU.
  • 16. november - minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Henrik Gjerkeš se je v Utrechtu udeležil 16. konference ministrov, pristojnih za lokalno samoupravo držav članic Sveta Evrope.
  • 19. november - minister za pravosodje Aleš Zalar je v Haagu nastopil na mednarodnem posvetu o mediaciji ter se srečal s svojim nizozemskim kolegom Hirschom Ballinom.

<//strong>